Does equipment really matter?
I believe that’s one of the most frequently asked questions among photographers. Some say it does, some that it doesn’t. And those who claim the later are usually more or less hypocritical. Why? Because they either want better equipment and can’t afford it or because they don’t be recognised for what they really are - showoffs. I won’t get in philosophical nor psychological hypothesis and get straight to my opinion on the matter. That’s what you read my blog, right? To read my opinions and thoughts (and ofcourse view my photos) mainly about photography.
Let me tell you an interesting story. I got a 1Ds mkII last june (2006) for the first time in my life. It was a real beast at that time, FF, 17 mpix, with competition not even half close. I really had no special plans with it, the main reason to borrow it, was to take it to the portrait workshop that we organised on slo-foto - click to go to the workshop thread. So I got it on friday, probably took some shots and than borrow it to a friend. Yeah on the first day. So you can see I wasn’t really excited to get the best DSLR in the world at that time. On the other hand he was totally overwhelmed, he drove 320 km to borrow it for half a day (from friday evening to saturday morning when I needed it for the workshop). A few days later a friend of his thanked me because “i gave him the opportunity” to hold it in his hands…It’s really crazy how much people differ.
So as you can see, I really don’t give a damn about the photo equipment. I still use my good ol’ 350D. To be honest, I was thinking about 5D, but I reconsidered, because the complete package (135L, 28-75 2.8, new camera bag and memory card) would cost me around 4k (with really nice rebates that I can get). Besides that, I can borrow 1Ds mkII when I need it. I then decided to get me a 30D. And the only reason is really, that its production stopped this summer, the prices are ridiculous and it still works with Rawshooter. If that wasn’t the case I’d still use my 350 D for half a year or so, because it really works fine for me (I’m just not sure about the shutter life).
And there’s one more reason, why I wouldn’t buy a flagship DSLR; its weight and bulkiness. I really don’t understand why the hell manufacturers always make bricks. That’s why I favor D200 over D2Xs (I use both on daily basis) and 5D over the 1Ds. Ok, the D2Xs noise levels at ISO 800 are ridiculous, but that’s a subject for another post…
To me, since I’m a portrait photographer, it’s much more important what I have in front of the lens, than what kind of equipment I’m holding in my hands…
And what do you think about that? Does equipment really matter?
(No Ratings Yet)
Loading ...
Anže said
am September 18 2007 @ 10:47 pm
Iskreno povedano se mi zdi da je ključ dobre opreme (ki ni nujno najdražja!!) v tem, da se ti umakne ko hočeš narest posnetek. Da naredi vse točno tako kot maš v glavi. Ker pomembno je to kaj maš v glavi in v očeh. IMHO.
Peter Bernik said
am September 18 2007 @ 10:57 pm
Tega dela pa ne štekam: Iskreno povedano se mi zdi da je ključ dobre opreme (ki ni nujno najdražja!!) v tem, da se ti umakne ko hočeš narest posnetek.
Z ostalim se pa popolnoma strinjam.
Nikio said
am September 18 2007 @ 11:02 pm
Fora je v tem, da ti dobra oprema postavi mini-mini-minimalne omejitve, oz. da ti jih odpravi. Velika teža in velikost sta zame kvečjemu prednost, ker nevtralizirata tresljaje rok in umirjata sliko tudi pri daljših časih. Jaz sem se navadil delat s (filmarsko) 1-ko in si težko predstavljam, da bi presedel na kako “igračo” tipa 400d, čeprav tudi s takim slikam, kaj čmo. Vendar občutek ni niti približno enak. Že samozavest na hudem aparatu zraste, ta pa je ključna za fotografov performans.
Anže said
am September 18 2007 @ 11:08 pm
Peter, mislu sm na to, da ti ne dela težav, da ni pametna =). Npr., če fotkaš s point&shootom bo veliko stvari delala avtomatika — zato greš na enega malo boljšega SLRja, pa ti manjka to in ono. Mene recimo moti način zoominga na mojem D80 (ubijal bi za kolešček =) ). Pa na začetku se ti to ne zdi pomembno, ampak s časom ugotoviš da bi lahko prihranil nekaj minut. Isto velja za nekatere nastavitve. To je ključ dobre opreme, ker je ponavadi premišljeno kako bo fotograf najhitreje nekaj naredil. Pri “cenejši” opremi pa kako bi najbolj enostavno.
A sem bolje pojasnil?
Peter Bernik said
am September 18 2007 @ 11:15 pm
Nikio: sam tudi z D2Xs fotkam vsaj parkrat tedensko, pa mi gre še vedno na živce teža le-te. Pred 2 tedni sem delal reportažo z D2Xs+17-55 2.8+SB800 - me je že motila tista teža. Prejšnji teden pa spet reportažo z D200+18-70+SB800 - milina! Slednji komplet je skoraj pol lažji, po občutku pa še kar precej več. No saj vsakomur svoje, to da je s težjim lažje dosežti nestresene fotke sem že tudi slišal - matto uporablja celo neko foro z obteženo vrečko oz nekaj v tem stilu. Ampak sam pač redko potrebujem dolge čase (brez fleša), takrat se pa že kam naslonim (za fotkanje statičnih objektov). No ampak ti fotkaš dosti tudi koncerte, sam jih ne in tukaj je spet razlika. In tudi glede mini-mini-minimalnih omejitev se strinjam - če seveda znaš to uporabiti, mnogi tega ne znajo.
Kar se pa tiče samozavesti, pa name to sploh ne vpliva. Samozavest ti dajejo dobri rezultati, ne pa oprema. No ampak ljudje smo različni…Res se nikoli nisem nič boljše počutil, če sem imel namesto 350D+85 1.8 recimo 1Ds mkII in 85 1.2L. Ravno nasprotno; počutil sem se boljše s kinderjajčkom (350D), ker sem z njim naredil dobre rezultate in ko je kdo rekel, matr tako osnovno opremo imaš, pa tok hude fotke si naredil…In to je to, meni je bilo vedno noro, ko sem z Yugotom ali kakšnimi podobnimi jajci, nažgal čez ovinke nekega “frajerja”, ki me je pred tem vehementno prehitel na ravnini s 3x močnejšim avtom.
Anže: si. Playback zoom je pa na vseh Nikonih naravnost debilen (to sem že omenjal, poleg vseh plusev da ne bo pomote). Enostavno je pot 3x daljša kot pri Canonu, tudi če imaš D2Xs.
stane c. said
am September 19 2007 @ 6:59 am
Pri NIkonu D80 je povačava fotke prav enostavno hitra; stisneš gumb za plus in povečuješ fotko. Nisem pa mogel razbrati, v čem je poanata članka. Pišeš, da so tisti, ki pravijo, da oprema ni pomembna hinavci in spadajo v zgodbo o “kislem grozdju”, oz so važiči, sam pa praviš, da ti ni za boljšo (dražjo) opremo, ker lahko narediš dobre fotke tudi s slabšo? A sem prav razumel?
Anže said
am September 19 2007 @ 10:09 am
Stane, ja, “zoom in” je res enostaven, premikanje po zoomirani sliki pa vse prej kot to.
stane c. said
am September 19 2007 @ 1:53 pm
V čem je težava v premikanju? Z multi.funk. gumbom greš levo-desno gor-dol…
Anže said
am September 19 2007 @ 3:31 pm
Bom takole rekel, a si že uporabljal kakšnega Canona s koleščkom? =)
Nikio said
am September 19 2007 @ 5:23 pm
@Peter: Hja, tole s samozavestjo je itak stvar osebnega pristopa in kaj tebe motivira. Pozabil sem pa nekaj, kar se mi zdi ključno in kar je v zadnjem času pri meni prevagalo, da bom namesto kakega 20d ali 30d raje malo dlje šparal za 5d ali ekvivalent. In to je velikost iskala ter FF format. Kot prvo, se mi malo iskalce na crop kamerah zdi že skoraj malo ponižujoče majhno za kakršnokoli resno delo, hkrati pa bi praktično vsi moji objektivi dobili novo identiteto. 50 bi postal 85, 85 postane 135 in tudi njihove lastnosti se drugače izražajo. Če bi hotel resno delat reportaže, bi rabil še novo sigmo 10-20 (in najbrž še kaj). Tako se mi bolje zdi počakat na FF kamero.
Škoda, ker je tako drag.
Ne vem kako vam uspeva, ampak ko delam s crop bodyji imam vedno ful nekih neostrih slik, kar odkrijem šele pri pregledovanju na računalnik. Pri slikanju se zdijo ostre, ampak jaz skozi tisto kukalce nisem sposoben videti. Mogoče bi moral dlje uporabljati, pa bi se navadil, no ja… FF je zakon
Gregor said
am September 21 2007 @ 7:11 pm
Za moje pojme je oprema tolioko važna, da ti tehnično omogoča narediti to kar želiš. Če želiš npr. iber mali dof, ne moreš delati z širokokotnim objektivom blende 4 na 1,5 crop senzorju. Sem že x-krat naletel na fotografe, ki z kompakti ali pa z osnovnimi dslr-ji delajo čudeže. Vendar je to le malokrat. Ponavadi vidim takozvane mojstre fotografije, ki delajo s stroji, rezultati pa so povprečni ali pa celo porazni.